Večkrat se zgodi, da se novi lastniki želve sprašujejo o njenem spolu. Med samčki in samičkami obstaja kar nekaj razlik. Določanje spola se sicer lahko razlikuje med posameznimi vrstami želv, načeloma pa si lahko najlažje pomagamo z dolžino repa, obliko oklepa in pregledom krempljev.
Dolžina repa je skoraj najbolj zanesljiva metoda določanja spola na podlagi videza. Samci imajo daljši rep, samice pa bistveno krajšega.
Oklep je pri želvah sestavljen iz dveh delov, in sicer iz hrbtnega, ki ga imenujemo karapaks, ter iz spodnjega dela, ki mu pravimo plastron. Pri samicah je plastron raven. Samci imajo konkaven (blago vbočen) oklep, ki jim omogoča, da pri parjenju lažje zlezejo na samico.
Kremplji na zadnjih nogah so pri samicah običajno krajši, pri samčkih pa daljši in ostrejši. Ta metoda določevanja spola sicer ni tako zanesljiva – pri mladičih se lahko zgodi, da kremplji še niso popolnoma izoblikovani, pri starejših (odraslih) živalih pa so lahko kremplji poškodovani, npr. zaradi kopanja po tleh, bojev med samci itd.
Če imamo doma več živali enake starosti, si pri določanju spola lahko pomagamo tudi na podlagi same velikosti. Načeloma velja, da so samičke precej večje kot samčki.