Presnovna bolezen kosti (angl.: metabolic bone disease, MBD) je ena izmed najpogostejših težav, s katerimi se srečujemo pri plazilcih, in je posledica dolgotrajne neustrezne oskrbe. Nastane kot posledica neravnovesja kalcija in fosforja v telesu, posledično pa privede do oslabitve skeletne strukture ter oklepa pri želvah. Neprimerni življenjski pogoji (neprimerna temperatura in osvetlitev, neprimeren nivo vlage, pomanjkanje hibernacije) bolezen še poslabšajo. Za bolezen so še posebej občutljivi mladiči ter spolno zrele samice, ki ležejo jajca.
Če presnovne bolezni ne zdravimo, ta vodi v počasno in bolečo smrt.
PATOGENEZA
Presnovna bolezen kosti se razvije kot posledica nepravilnega ravnovesja kalcija (Ca) in fosforja (P) v telesu. Kalcij je za normalno delovanje organizma nujno potreben. Sodeluje pri izgradnji kosti, krčenju mišic (zlasti srčnih), pri prevajanju živčnih impulzov, pri strjevanju krvi. Normalno razmerje med Ca in P je 1,5:1 do 2:1. Če se razmerje poruši in pride do hiperfosfatemije (povišana raven fosforja), se kalcij le minimalno absorbira iz črevesja. Posledično se sproži hormonski odziv organizma, da bi se vrednost kalcija v krvi znova povišala. Kalcij se tako začne črpati iz razpoložljivih zalog v telesu, večina pa se ga nahaja v kosteh. Te posledično postanejo šibke in mehke. Če se stanje ne popravi in se kalcij še naprej izgublja iz kostnine, se stanje še poslabša – organizem skuša zagotoviti skeletno oporo tako, da kalcij v kosteh nadomešča z vezivnim tkivom. To je vidno in otipljivo kot izbokline oz. izrastki na kosteh.
VZROKI ZA NERAVNOVESJE KALCIJA IN FOSFORJA V TELESU TER POSLEDIČNO ZA NASTANEK BOLEZNI
Vzrokov za nepravilno ravnovesje kalcija in fosforja je več, večina pa jih je povezana s slabimi pogoji reje:
- pomanjkanje kalcija v prehrani
- preveč fosforja v prehrani
- preveč maščob v prehrani zmanjšana absorpcija kalcija
- pomanjkanje vitamina D zmanjšana absorpcija kalcija v črevesju
- neprimerna ali nezadostna osvetlitev izpostavljenost UVA in UVB svetlobi je nujno potrebna za pravilno delovanje vitamina D
- slab ali manjkajoč vir toplote pri nižjih temperaturah se procesi v telesu upočasnijo, kar pomeni tudi zmanjšano absorpcijo kalcija
- bolezni ledvic in jeter poslabša se sposobnost delovanja vitamina D
- bolezni tankega črevesja poslabša se absorpcija kalcija
- bolezni ščitnice in obščitnice vpliv na proizvodnjo hormonov, ki uravnavajo nivo kalcija v telesu.
KLINIČNI ZNAKI
Tako kot pri ostalih eksotičnih živalih, tudi plazilci pogosto skrivajo težave, dokler ni že skoraj prepozno. Lastniki moramo biti zato pozorni na najmanjša odstopanja v počutju in videzu. Pri presnovni bolezni kosti so klinični znaki, ki jih najpogosteje opazimo, naslednji:
- letargija
- neješčnost
- konstipacija
- težave pri premikanju, motnje orientacije
- otekle okončine, deformirana oblika okončin, šepanje, paraliza
- deformirana čeljust (nenormalna rast čeljusti, mehke kosti čeljusti)
- nenormalna in neenakomerna rast oklepa (zgrbljen/sploščen oklep, piramidast oklep)
- krči
- edem telesa
- deformacije na kosteh, zlomi kosti
- mehek oklep
- želva je fizično prevelika za svoj oklep.
DIAGNOZA
Diagnostika običajno temelji na prepoznavanju kliničnih znakih ter dobri anamnezi. Veterinar bo bolezen potrdil z RTG slikanjem in krvnimi preiskavami. Na RTG slikah vidimo kosti nepravilne oblike ali nenormalne velikosti, njihova gostota je manjša. Krvnih preiskav se poslužujemo zgolj za potrditev diagnoze (metoda ni zanesljiva), in sicer merimo nivo kalcija in fosforja v krvi ter razmerje med njima.
ZDRAVLJENJE IN PREVENTIVA BOLEZNI
Kot vedno, je tudi pri presnovni bolezni kosti dobra preventiva bistvenega pomena. Pri tem moramo paziti na:
- pravilno prehrano, ki naj bo čimbolj raznolika in uravnotežena
- dodajanje vitaminov in mineralov v prehrano (dodatek kalcija)
- primerno temperaturo v terariju (vroča točka, dnevna temperatura, nočna temperatura)
- zadostno oskrbo z UVA in UVB svetlobo (redno menjavanje žarnic!).
Nikakor ne smemo pozabiti tudi na redne preventivne preglede pri specializiranemu veterinarju.
Po postavljeni diagnozi ter odpravi napak v prehrani, osvetlitvi in temperaturi, se kljub temu klinično stanje živali pogosto ne izboljša. V hujših primerih bolezni lahko veterinar pacientu aplicira injekcije s kalcijem. Neješče živali je potrebno asistirano dohranjevati. Veterinar bo vašemu ljubljenčku predpisal analgetike za lajšanje bolečin ter antibiotike v primeru sekundarnih infekcij.
PROGNOZA
Prognoza je brez zdravljenja izredno slaba, pogosto se konča s smrtjo ali humano evtanazijo. Pri blagi obliki bolezni je prognoza načeloma dobra. Če je oblika hujša, žival verjetno ne bo nikoli popolnoma okrevala, še vedno pa lahko poskrbimo, da bo kvalitetno preživela preostanek svojega življenja.