Žabe so kot ljubljenčki precej nezahtevne in so izvrstna izbira za popestritev še najmanjšega stanovanja. Običajno živijo 5-10 let, nekatere vrste pa lahko dočakajo tudi 25 let in več, zato se moramo ob nakupu žabe zavedati, da bomo z njo preživeli precejšen del svojega življenja. Rokovanje z njimi ni zaželeno – kot dvoživke imajo zelo nežno in občutljivo kožo, zato jih raje samo opazujemo z druge strani terarija.
Velikost in postavitev terarija sta odvisna od vrste in števila žab. Poskrbeti moramo za primerno temperaturo in vlažnost, ki je za dvoživke izrednega pomena. Potrebno je redno pršenje oz. škropljenje z vodo. Obstaja več tipov terarijev, in sicer vodni, kopenski ali kombinacija obojega – žabe najpogosteje potrebujejo mešanico vode in kopnega. Terarij mora biti ustrezne velikosti; nekatere vrste zahtevajo visoke terarije (ang. »arboreal terarrium«), druge pa podolgovate (ang. »horizontal terarrium«). V terarij namestimo primerno rastlinje, na katerem lahko žabe sedijo, plezajo in se skrijejo. Pazimo, da izbrane rastline zanje niso strupene. Potrebujemo tudi UV lučko, ki naj bo prižgana vsaj 6 ur na dan. Bazen z vodo naj bo globok vsaj 10 cm (zopet odvisno od vrste), vanj pa namestimo kamne in palice, da imajo žabe možnost izhoda na kopno. Za primerno temperaturo terarija lahko poskrbimo kar z ogrevanjem vode v terariju. Poleg bazena je v terarij smiselno vključiti še nek dodaten vir vode, npr. manjši slap, ki pomaga pri ohranjanju primerne vlažnosti. Ker so žabe dvoživke, vodo absorbirajo skozi kožo, zato mora biti čista in sveža voda vedno na voljo. Izredno pozornost moramo nameniti čistoči terarija, saj so žabe zelo občutljive na onesnaženost okolja, v katerem živijo.
Terarij postavimo nekam, kjer ne bo na direktni sončni svetlobi, prav tako ga ni primerno postaviti v bližino kuhinje, naj bo stran od intenzivnih vonjav, osvežilcev zraka, parfumov, cigaretnega dima.
Režim hranjenja je odvisen od vrste. Večino žab hranimo 3-4x na teden. Vrste, ki so zelo aktivne (npr. mala krempljarka, Hymenochirus boettgeri), potrebujejo veliko energije, zato morajo imeti hrano ves čas na voljo. Žabe so striktno mesojede živali; hranijo se z muhami, črički, ščurki, ličinkami, majhnimi ribicami itd. Insektov, ki jih ulovimo doma ali na vrtu, jim nikoli ne dajemo, saj obstaja nevarnost parazitov in vsebnosti strupenih kemikalij, ki so za žabe lahko zelo škodljive. Ker je večina žab aktivnih ponoči, jih je priporočljivo hraniti zvečer. Za normalno delovanje potrebujejo dovolj kalcija, ki ga moramo zagotoviti v prehrani. Uporabljamo lahko kalcijeve oz. multivitaminske posipe, s katerimi tik pred hranjenjem posujemo insekte.
Najpogostejše bolezni, ki se pri žabah pojavljajo, so običajno posledica nepravilnih pogojev v terariju oz. neprimernega prehranjevanja. Najpogosteje opazimo debelost in znake pomanjkanja vitamina A. Hipovitaminoza A se kaže kot zatekanje vek, izguba teže, večja dovzetnost za druge okužbe … Pogoste so tudi okužbe z notranjimi zajedavci. Žabe lahko prenašajo tudi bakterijo salmonelo, ki povzroča bolezen salmonelozo. Salmoneloza kot zoonoza lahko prizadene ljudi – zato pri rokovanju previdno, nepotrebnega rokovanja žab se izogibamo, po vsaki manipulaciji pa si roke temeljito umijemo z milom in jih nato še razkužimo.