Krvne preiskave pri sesalcih (psi, mačke, kunci, morski prašički, dihurji, …) in plazilcih (kuščarji, želve, kače) veljajo za osnovno diagnostično preiskavo in nič drugače ni pri pticah. Odvzem in pregled krvi je smiseln ob letnih preventivnih pregledih, za diagnostiko obolenj, če želimo oceniti stanje oz. napredovanje bolezni, za določitev spola, pa tudi za potrebe transfuzije.
Pri odvzemu krvi moramo upoštevati določene previdnostne ukrepe. Naš cilj je, da kri vzamemo hitro in varno. Ptice so zelo podvržene stresu, zato je v večini primerov bolje, da se za odvzem krvi poslužimo kratke plinske anestezije (običajno z izofluranom), po kateri se živali takoj zbudijo. Anestezija ni nujna za večje ptice (npr. ujede, kokoši, race, tudi večje vrste papig), ki so vajene rokovanja, so mirne in ne kažejo znakov stresa. Za jemanje vzorca krvi morajo biti ptice klinično stabilne.
Vzorec krvi jemljemo z najmanjšo možno iglo (25G ali manjše, odvisno od velikosti ptice), da zmanjšamo možnost nastanka hematoma na mestu odvzema. Kri najpogosteje jemljemo iz jugularne vene (na vratu), najraje iz desne, ki je običajno večja in lažje dostopna. Drugi možnosti mesta za odvzem sta vena ulnaris (na krilu) ali pa medialna metatarzalna vena (na nogi); ti veni sicer prideta bolj v poštev pri večjih vrstah ptic, pogosto pa ju uporabimo tudi za vstavitev intravenske kanile. Ščipanje krempljev ni primeren način za jemanje krvi, saj je metoda izredno boleča, poleg tega pa so vzorci pogosto kontaminirani in neprimerni za diagnostiko.
Pri zdravi ptici lahko varno odvzamemo 10 % volumna krvi oz. 1 % celotne telesne mase živali. Pri bolnih ali anemičnih pticah odvzamemo največ 5 % volumna krvi oz. 0,5 % telesne mase. To v teoriji pomeni, da lahko zdravi 1,2 kg rumenoprsi ari varno odvzamemo 12 ml krvi, 100 g nimfi 1 ml krvi, 40 g skobčevki 0,4 ml krvi, bolnemu agapornisu, ki tehta 56 g, pa 0,28 ml krvi.
V praksi običajno ne potrebujemo tako velikih vzorcev, saj nam sodobne laboratorijske naprave omogočajo analizo krvi že iz 0,1-0,3 ml polne krvi. Take naprave so danes zelo pogoste na vsaki bolje opremljeni kliniki ter obvezna oprema na klinikah, ki se specialistično ukvarjajo z eksoti. Izjema so preiskave, ki za pregled zahtevajo večji krvni volumen polne krvi ali krvni serum (npr. serološke preiskave, preiskave specifičnih krvnih parametrov …) in jih običajno izvajajo zunanji laboratoriji; v tem primeru mora biti vzorec krvi večji.
Osnovne krvne preiskave, ki jih običajno opravljamo pri pticah, so:
- Celotna krvna slika, CBC: gre za mikroskopski pregled krvnega razmaza, kjer ocenjujemo delež eritrocitov (rdeče krvničke), levkocitov (bele krvničke) ter trombocitov (krvne ploščice). Posebnost pri pticah je, da so eritrociti ovalni in imajo jedra.
- Biokemijska analiza krvi: ocenjujemo delovanje različnih organov (jetra, ledvica), raven krvnega sladkorja, beljakovin, elektrolitov v krvi …
- Test hematokrita, PCV (tudi Ht ali HCT): pove nam, kakšen je volumski odstotek eritrocitov v krvi (normalno 42–55 %, odvisno od vrste). Določimo ga lahko s sedimentacijo krvnih celic v vzorcu krvi s pomočjo centrifugiranja.
Ploščica za določanje vrednosti hematokrita s pomočjo kapilarnih cevčic. Metoda je preprosta, hitra in poceni. Foto: osebni arhiv.