T.i. »egg peritonitis« je ena izmed najpogostejših reprodukcijskih motenj, ki ji sledi velika ekonomska izguba zaradi zmanjšane proizvodnje jajc, ta pa je posledica visoke obolevnosti in smrtnosti ptic. Bolezen najpogosteje prizadene kokoši nesnice.
Za obolenje je značilna vnetna reakcija peritoneja zaradi prisotnosti rumenjaka v celomski votlini – do tega lahko pride z razlitjem rumenjaka ob ovulaciji ali pa pri zdrsu rumenjaka v trebušno votlino zaradi različnih patologij. Rumenjak, ki se tako sprosti v celomsko votlino, povzroči vnetje; nastanejo značilne fibrinske naslage, pogosto pride tudi do razvoja tekočine v celomu (ascites). Ker rumenjak sam po sebi nudi odlične pogoje za rast bakterij, pogosto pride do septičnega peritonitisa, ki je lahko smrtno nevaren. Bakterija, ki jo najpogosteje opažamo v povezavi z »egg peritonitisom«, je E. Coli.
Do nastanka »egg peritonitisa« pride zaradi stresa, poškodb jajčnikov, poškodb jajcevoda, cist na jajčnikih, zasuka jajčnikov, vnetja jajcevoda, neoplazije itd., k razvoju pa pripomoreta tudi genetika in stres, sploh v času ovulacije.
Klinični znaki, ki jih opazimo pri pticah, so neješčnost, zmanjšana proizvodnja jajc, jajca z mehko lupino, deformirana jajca, zmanjšana aktivnost, izguba teže, letargičnost, spremembe v obnašanju, rumeno-oranžen iztrebek, napihnjen trebuh, oteženo dihanje, značilna »pingvinasta« drža, bolečina, nenadna smrt.
Diagnozo postavimo na podlagi anamneze, temeljitega kliničnega pregleda, laboratorijskimi preiskavami (preiskave krvi, citologija in bakterijska kultura punktata iz trebušne votline …), RTG in ultrazvokom ter z obdukcijo poginulih živali.
Kljub temu, da je »egg peritonitis« lahko življenjsko nevaren, lahko ptice uspešno zdravimo. Terapija je odvisna tudi od tega, ali gre za neseptični ali pa septični peritonitis. V primeru blagih neseptičnih peritonitisov so pogosto dovolj že podporna terapija, dohranjevanje ter protivnetna zdravila. Pri hujših oblikah so poleg podporne terapije potrebni tudi antibiotiki, punkcija tekočine iz celoma ter kirurški poseg.
Preventive ni, je pa vseeno smiselno, da poskrbimo za čim manj stresno okolje, pticam nudimo dovolj prostora za prosto gibanje, čisto vodo ter kvalitetno prehrano.
Prvotno objavljeno v reviji Kmetovalec (2021)