Najpogostejše težave kože pri afriških beloprsih ježih

 

EKTOPARAZITOZE

Tako kot psi in mačke, lahko imajo tudi ježi težave z zunanjimi zajedavci. Klinični znaki, ki jih opazimo, so pretirano praskanje, rdečica ali izpuščaji, suha koža ter prekomerno izpadanje bodic.

Pogoste so težave s pršicami, opazimo pa lahko tudi bolhe ali klope. V primeru tovrstnih težav vam bo veterinar predpisal ustrezne antiparazitike, ki jih apliciramo topikalno (nanesemo na kožo med bodicami). Včasih je potrebno terapijo ponoviti več mesecev zapored, da se prekine razvojni krog parazitov. V času zdravljenja moramo še posebej paziti na higieno in redno čistiti ter razkuževati igrače, opremo in prostore, kjer se jež največ zadržuje.

DERMATOFITOZE

Dermatofitoze so glivična obolenje kože, s katerim se pri ježih pogosto srečujemo. Najpogosteje gre za mikrosporijo ali trihofitijo. Ljubljenčki so pogosto okuženi, brez da bi bili prisotni klinični znaki. Ti se lahko pojavijo ob povišanem stresu, sočasnih drugih boleznih oz. ko imunski sistem organizma pade. Takrat bomo opazili kraste in področja brez bodic, predvsem na področju obraza. Pri diagnostiki si lahko pomagamo z Woodovo svetilko (v primeru mikrosporije) ter z mikroskopskim pregledom vzorca kože, diagnozo pa lahko potrdimo le z mikološko kulturo.

Pri tovrstnih boleznih je potrebna izredna pazljivost, saj gre za zoonoze, torej se lahko prenesejo tudi na ljudi. Otroci, starejši in osebe z oslabljenim imunskim sistemom naj ne bodo v stiku z obolelimi živalmi. Glivična obolenja zdravimo z antimikotiki, terapija pa lahko traja tudi več tednov. V primeru blagih okužb običajno predpišemo topikalna mazila, v hujših primerih pa dodamo tudi sistemsko terapijo. Bistvenega pomena je, da ljubljenčku zmanjšamo stresne dejavnike ter sočasno zdravimo še morebitne druge bolezni. Tako kot pri okužbi z zajedavci, tudi pri dermatofitozah pazimo na higieno, po vsakem rokovanju z okuženim ježem pa si roke temeljito operemo in razkužimo.