Le kdo še ni slišal za ljubke kosmate kepice, ki jim pravimo budre ali morski prašički? Čeprav se zdi ime morski prašiček sprva nekoliko nenavadno, obstaja pojasnilo. Predniki morskih prašičkov izvirajo iz Južne Amerike, kjer so jih pred tisoči leti udomačili Indijanci na območju Peruja. Četudi natančne razlage ni, se domneva, da so morski prašički v 16. stoletju prišli v Evropo »po morju« – njihov videz, požrešnost in oglašanje pa spominjajo na majhne prašičke.
Obstaja več pasem morskih prašičkov, ki se med seboj razlikujejo po velikosti, dolžini, barvi dlake in strukturi krzna. Odrasli morski prašički običajno merijo približno 20 cm, tehtajo pa od 500 g do 1500 g. imajo čokato telo in kratke tačke. Živijo okrog 6 let, nekateri pa celo 10 let ali več. So radovedne in družabne, obenem pa tudi plahe živali. Ko jih prinesemo v nov dom, se po navadi skrivajo v svojem skrivališču, mine pa lahko tudi več tednov, preden se navadijo bližine novega lastnika. Pomembno je, da jim damo čas, da se prilagodijo na novo okolje, in jih ne dvigujemo takoj v naročje, saj jim s tem povzročimo velik stres.
Prijazen in crkljiv
Morski prašički so brez neprijetnega vonja, ne grizejo in so precej nezahtevni glede nege in prehrane, zato so primerni za manjša stanovanja in so odlična izbira za tiste, ki nimajo dovolj časa ali prostora, da bi lahko imeli večjega ljubljenčka, kot sta npr. pes ali mačka, še vedno pa bi radi imeli ljubljenčka, ki je prijazen in se rad crklja. Zaradi svojih lastnosti je morski prašiček izvrstna družba starejšim ljudem, primeren pa je tudi za družine z otroki. Ne smemo pozabiti, da mora odrasla oseba vedno privoliti, preden novo žival pripeljemo domov. Kjub temu, da si morske prašičke pogosto omislimo na željo otrok, je odrasla oseba odgovorna, da bo za novega družinskega člana pravilno poskrbljeno.
Vsakemu svoje skrivališče
Morski prašiček potrebuje kletko dolžine vsaj 80 cm, če je le mogoče, pa si omislite večjo, da bo imel več prostora za gibanje. Primerno domovanje je tudi ograda. Morski prašički ne skačejo in plezajo, zato ni potrebno, da je rob kletke oz. ograde visok. Kletko postavimo v miren in tih prostor, stran od neposrednega sonca in prepiha, kjer je temperatura med 18 in 26 °C. dno prekrijemo s steljo, ki naj bo čista, vpojna in ne sme se prašiti. V kletko namestimo primerno skrivališče (najraje leseno, ki bo služilo tudi kot igrača za grizljanje), posodo za hrano, obilico sena ter napajalnik z vodo. Če imamo skupaj nastanjenih več živali, vsaki namenimo svoje skrivališče. Skrivališče naj ima dva vhoda, da se lahko živali druga pred drugo umaknejo. Kletko čistimo večkrat na teden ali po potrebi in jo redno razkužujemo.
Pomemben vitamin C
Ti ljubki kosmatinci spadajo med rastlinojede živali. Najpomembnejši del njihove prehrane je seno, ki mora biti vedno na voljo. Zraven lahko ponudimo tudi komercialno pripravljene pelete, ki so namenjeni izključno morskim prašičkom. Tako pripravljena hrana običajno vsebuje dodatek vitamina C, ki je v prehrani morskih prašičkov nujno potreben, saj ga sami ne morejo proizvajati. Če prasički ne dobijo dovolj vitamina C iz hrane, ga je treba dodajati v hrano ali vodo za pitje. Zaradi pomanjkanja vitamina C se namreč lahko pojavi bolezen, ki ji pravimo skorbut. Pri svoji živali bomo opazili šepanje, bolečine ob hoji, majavost zob in spremembe na sklepih. Semenske mešanice za morske prašičke niso primerne, saj vsebujejo žita in semena, ki imajo premalo vlaknin in preveč lahko prebavljivih ogljikovih hidratov ter maščob. Posledica neprimerne hrane sta debelost in nepravilna obraba zob. Svojim ljubljenčkom raje ponudimo tudi svežo travo, solato, bučke, kumare in papriko. Zelenjavo najprej dobro operemo in jo osušimo. Sadnje in korenje naj bosta v prehrani le kot priboljšek, saj vsebujeta veliko sladkorja. Sveža voda mora biti vedno na voljo. Najbolje je, da jo ponudimo v napajalniku.
Nadvse družabni
Morski prašički spadajo med zelo socialne živali, zato je zadnje idealno, da jih namestimo v skupinah. V nekaterih državah je celo zakonsko prepovedano, da bi doma imeli samo enega morskega prašička. Če vam prostor ne dopušča več živali, je vseeno smiselno razmisliti o nakupu vsaj dveh, ki bosta drug drugemu nudila družbo, sicer lahko prašiček hitro postane osamljen, zdolgočasen in se ne giblje dovolj. Če se odločimo za več živali, je najboljše, da vsi izhajajo iz istega legla oz. Iste skupine živali. Če o živali iz različnih legel, jih na sobivanje navajamo postopoma. Skupina morskih prašičkov je lahko mešana ali enospolna. V primeru mešane skupine (samčki in samičke), pri katerih razplod ni zaželen, je samce treba kastrirati. Družba kunca za morske prašičke ni primerna, saj lahko pride do prenosa nekaterih bolezni in možnosti hudih telesnih poškodb. Poleg tega imajo kunci in morski prašički drugačne prehranjevalne in socialne potrebe. Najboljša družba morskemu prašičku bo tako zagotovo le drug morski prašiček. Lastniki se boste kmalu naučili njihovih posebnih gibov, kot je npr. skakljanje naokrog, s katerim te ljubke živalce izražajo svoje veselje. Med seboj komunicirajo tako s telesno govorico, kot tudi z oglašanjem, pozdravijo pa se tako, da se dotaknejo smrčka druge živali. To prijateljsko gesto včasih namenijo tudi svojim lastnikom.
Nekateri obožujejo vodo, drugi ne
Pri negi so morski prasički zelo nezahtevne živali, vseeno pa je ta odvisna od pasme, ki jo imate doma. Približno enkrat na mesec je potrebno striženje nohtov, saj jih v ujetništvu ne obrabljajo dovolj. Če ste pri striženju negotovi, se obrnite na specializiranega veterinarja, ki vam bo z veseljem pomagal in vam pokazal pravilen postopek striženja. Pri golih morskih prašičkih moramo paziti predvsem, da jih ne izpostavljamo vročini in prepihu, ker so zaradi pomanjkanja dlake občutljivejši. Pri dolgodlakih pasmah je potrebno česanje, da se jim dlaka ne sprime. Kopanje morskih prašičkov ni potrebno, če se pa zanj odločimo, je najboljša zgolj uporaba vode primerne temperature. Šamponom in drugim pripravkom se raje izognite. Morski prašički so odlični plavalci in nekateri kosmatinci v plavanju nadvse uživajo, drugi pa se vode bojijo, zato pri kopanju previdno!
Znaki slabega počutja
Morski prašički so v naravni plen, zato dobro skrivajo znake bolečine in bolezni. Lastniki morajo biti pozorni na najmanjše spremembe v njihovem vedenju, ješčnosti in iztrebljanju – te so namreč lahko pomemben znak, da je z ljubljenčkom nekaj narobe. Če se morski prašički slabo počutijo, postanejo manj aktivni, manj jedo in začnejo hitro hujšati, za okolico ne kažejo zanimanja, umaknejo se od drugih in se nočejo premikati. Drugi opozorilni znaki so tudi izpadanje dlake, čezmerno praskanje, izcedek iz oči ali nosu, težko dihanje, slinjenje, kri v urinu ter čezmerno pitje vode. Takrat je treba hitro poiskati veterinarjevo pomoč!
Čeprav vaš ljubljenček ne kaže znakov bolezni, je smiselno, da ga vsaj dvakrat na leto peljete k specializiranemu veterinarju na pregled. Veterinar bo prašička celostno pregledal, preveril stanje zob in pod mikroskopom pregledal iztrebek. Z obranim veterinarjem se lahko pogovorite o boleznih, ki se pri morskih prašičkih najpogosteje pojavljajo. To so predvsem bolezni zob, prebavil, dihal, bolezni sečil in spolnih organov ter kožne boleznih.
Objavljeno v reviji Štiri tačke, juliij/avgust 2020.