Ektoparazitoze pri kuncih

Kunce so pogosto infestirani z zunanjimi zajedavci, stanju strokovno pravimo ektoparazitoza. Prisotnost zunanjih zajedavcev lahko povzroči vrsto kliničnih znakov, najpogosteje pa pri živalih opazimo srbenje, praskanje, stresanje z glavo, izpadanje dlake, prhljaj …  Ektoparazitoze običajno diagnosticiramo na podlagi dermatološkega pregleda ter s pomočjo mikroskopskega pregleda dlake in kože, pri pregledu ušes in sluhovodov si pomagamo z otoskopom. Za zdravljenje se uporabljajo različni preparati proti zajedavcem (antiparazitiki), po potrebi veterinar predpiše še podporno terapijo.

Pregled uhljev in sluhovodov pri kuncu.

 

1. PRŠICE

  • CHEYLETIELLA ali »hodeči prhljaj« (ang.: walking dandruff): Ta pršica živi na keratinski plasti povrhnjice. Povzroča draženje kože, običajno vzdolž hrbta. Značilna je zadebelelost kože s krastami in luščenje kože, kar vidimo kot »bele kosme« po dlaki. Opazimo lahko tudi izpadanje dlake, sploh na hrbtu med lopaticami. Domneva se, da večina domačih kuncev prenaša to pršico, vendar se klinični znaki pojavijo ob padcu imunskega sistema. Infekcija je pogostejša pri mladih in starejših kuncih. Pogosteje se pojavlja pri dolgodlakih pasmah. Obolenje, ki ga povzroča, je zelo nalezljivo in se prenaša med kunci. Poleg tega gre za zoonozo (bolezen, ki se prenese tudi na človeka); pri ljudeh povzroča draženje kože in srbečico. Odrasle pršice lahko preživijo 10 dni v okolju, zato je poleg zdravljenja živali z antiparazitiki pomembno, da redno čistimo okolje, kjer se kunci zadržujejo.
Cheyletiella pri kuncu. Vir fotografije: https://rabbitwelfare.co.uk/
  • PSOROPTES CUNICULI ali ušesna pršica: Pri kuncih je zelo pogosta. Običajno opazimo debelo skorjo po zunanjem sluhovodu. Poleg poškodb zunanjega sluhovoda povzroča močno srbenje, lahko opazimo izgubo teže ter pojav nevroloških znakov, če pride do perforacije bobniča. Nezdravljene okužbe lahko povzročijo resne gospodarske izgube.
  • SARCOPTES SCABIEI ali garje: Opazimo jih redkeje. Garje v epidermisu kopljejo rove. Povzročajo močno srbenje, izpadanje dlake. Značilna je odebeljena koža, običajno v predelu gobčka, oči in ušes. Ob hudi infestaciji se lahko pojavijo spremembe tudi po okončinah in hrbtu. Okužba z garjavci je nalezljiva. Je tudi zoonoza; pri ljudeh povrzoča papulozni pruritus, pogosteje na okončinah in trupih.
  • DEMODEX CUNICULI: Živijo v povrhnjici kože ter v dlačnih mešičkih kuncev. Pri kuncu je okužba pogosto subklinična in kliničnih znakov ne opazimo. Razvoj kliničnih znakov je običajno povezan z imunskim stanjem živali; pri oslabljenih živalih se lahko pojavijo kožne lezije (pruritus, kraste), pojavijo se lahko tudi brezdlačna mesta.

 

2. BOLHE 

Bolhe pri domačih kuncih niso pogoste. Okužba je nevarnejša za mlade in majhne živali. Znaki, ki jih ob infestaciji opazimo, so praskanje, posušena kri, prisotnost ektoparazitov. Pri hujših okužbah lahko pride do anemije. Zdravljenje poteka z antiparazitiki. Pomembno je, da tretiramo tudi okolje, v katerem se okuženi kunci nahajajo.

  • Mačjo (Ctenocephalides Felis) oz. pasjo bolho (Ctenocephalides Canis) običajno opazimo pri kuncih, ki živijo v tesnem stiku z mačkami ali psi, oz. se nahajajo v okuženih prostorih.
  • Kunčja bolha (Spillopsylyius Cuniculi) je pomembna predvsem iz vidika prenašanja bolezni miksomatoze – gre za nalezljivo virusno bolezen, ki se prenaša neposredno z ugrizom bolh. Okužba običajno povzroča nastanek nodulov in zatekanje tkiv, lahko se konča s poginom.

 

3. MUHE oz. LARVE

Povzročajo miazo, ki je lahko za kunca usodna, sploh če se bolezni ne odkrije dovolj hitro in prične z zdravljenjem. Muhe odležejo jajčeca na mesta, kot so vlažna koža, dlaka, rane. Iz jajčec se potem razvijejo ličinke, ki se prehranjujejo s tkivom. Prizadete živali so običajno v hudih bolečinah in šoku. Zdravljenje je lahko problematično; pogosto je potrebna operacija, da se odstrani ličinke in sanira prizadeto tkivo. Pri hujših infestacijah je smiselna tudi evtanazija.

Miaza pri kuncu. Vir fotografije: https://rabbitwelfare.co.uk/

Tu lahko največ naredimo s preventivo: poskrbeti moramo, da je stelja suha in dnevno očiščena, pogledamo za morebitno prisotnost ran ali poškodb. Na nego moramo biti sploh pozorni pri kuncih, ki se zaradi zdravstvenih težav (artritis, obolenja sečil, debelost) ne morejo kvalitetno čistiti. Takega kunca moramo dnevno pregledovati, poleti tudi večkrat na dan. Ob najmanjšem sumu bolezni čim prej pokličite veterinarja.

 

4. KLOPI

Pri kuncih jih redko opazimo, saj redko zahajajo na področja, kjer se klopi zadržujejo. Običajno jih najdemo pri živalih, ki živijo v tesnem stiku s psi ali mački. Klopi lahko prenašajo različne virusne bolezni. Smiselno je, da klope redno odstranjujemo. Ob večji infestaciji lahko pride do anemije.

 

5. UŠI

Pri kuncih so redke. V povezavi z lagomorfi se omenja Hemodipsus ventricosus, ki povroča draženje, srbenje, alopecijo. Pogosteje jih opazimo pri divjih zajcih.

 

Članek prvotno objavljen v reviji Kmetovalec.