Izbira pravega veterinarja je pri eksotičnih živalih izredno pomembna. Gre namreč za vrste, ki so si po svojih značilnostih in anatomiji zelo različne od psov in mačk, s katerimi se veterinarji najpogosteje srečujejo pri delu, posledično pa so tudi zdravstvene težave, ki jih eksoti imajo, pogosto vrstno specifične. Zato je dobro, da si za svojega ljubljenčka izberete veterinarja, ki ima izkušnje z rokovanjem in poznavanjem eksotičnih vrst živali.
Eksotične vrste (ptice, plazilci, mali sesalci, dvoživke, ribe …) večinoma zelo dobro skrivajo bolečino in znake bolezni, zato mora biti že najmanjše odstopanje od normalnega vedenja alarm za lastnika. Ukrepati moramo hitro, preden se stanje drastično poslabša in ljubljenčku ne bomo več mogli nuditi ustrezne pomoči. Tu pogosto štejejo ure in ne dnevi, zato izbranega veterinarja kontaktirajte takoj, ko opazite spremembe v videzu ali obnašanju.
Vsak pregled pri veterinarju je za živali običajno stresen, zato moramo poskrbeti, da bodo naši ljubljenčki med prevozom ter kasneje v ambulanti čimbolj sproščeni. V kolikor imate doma več živali, ki živijo skupaj (npr. dva morska prašička, tri dihurje, dve skobčevki … ), je smiselno, da jih na pregled pripeljete skupaj, saj jim lahko odsotnost prijatelja ali partnerja povzroči še dodaten stres.
Za veterinarje je idealno, da si lahko živali ogledamo v njihovem običajnem domovanju (kletka, terarij …), ker si tako lahko ogledamo pogoje, v katerih živali živijo (igrače, skrivališča, substrat …) ter živali opazujemo v njihovem normalnem okolju; živali so v svojem bivališču običajno manj pod stresom, zato so znaki bolezni bolj izraziti. Ker pa to pogosto ni mogoče, lahko domače okolje fotografirate ter veterinarju slike pokažete ob pregledu.
Za transport vedno izberite primeren in varen prenosni boks (oz. kletko), ki ga med prevozom in čakanjem na pregled pokrijte z brisačo, da tako zmanjšate stres zaradi zunanjih dejavnikov (neznano okolje, hrup, prisotnost drugih živali in ljudi …). V čakalnici živali ne jemljite iz transportnega boksa, tudi če je vaša žival sproščena in se dobro počuti, saj lahko tako po nepotrebnem vznemirjate druge paciente, ki prav tako čakajo na pregled. Prav tako ni primerno, da žival prinesete prosto v naročju ali npr. večjo papigo kar na rami; nekaj, kar je morda normalno v vašem domačem okolju (npr. sobivanje sivega žakoja in psa, morskih prašičkov in mačke … ), večini drugih pacientov predstavlja nepotreben stres.
Če vaši živali čakanje v čakalnici poleg drugih živali predstavlja prevelik stres, se na recepciji klinike dogovorite, da na prosto ambulanto raje počakate zunaj ali v avtu. Transportni boks vedno odkrijte šele, ko vstopite v ambulanto. Živali najprej dajte možnost, da si iz varnega in znanega okolja (boksa) ogleda okolico in se nanjo privadi. V tem času se lahko z veterinarjem pogovorite o težavah, zaradi katerih ste prišli na pregled. Veterinarja bo zanimalo tudi, če živali živijo same ali imajo družbo, v kakšnem okolju so nastanjene, v katerem prostoru bivajo (dnevna soba, spalnica, hodnik …), kakšni so pogoji temperature, vlage, osvetlitve, kakšen substrat je na tleh terarija/kletke, iz kakšnega materiala so igrače itd … Velik poudarek namenimo tudi prehrani, saj so številne eksotične vrste v ujetništvu še vedno neprimerno hranjene, kar privede do številnih boleznih.
Izredno pomemben je temeljit klinični pregled, ki ga opravimo po tem, ko smo izčrpno vzeli anamnezo in zdravstveno zgodovino živali. Izjema so seveda urgentni primeri, kjer je najprej potrebno pregledati in stabilizirati pacienta. Podroben pregled se med vrstami živali sicer nekoliko razlikuje; pri kuncih in malih glodavcih dajemo velik poudarek na pregledu zob in ustne votline, pri pticah smo npr. pozorni na perje, barvo perja, zgradbo kljuna, pri kačah pozorno preverimo strukturo lusk, pri želvah oklep, pri ježih bodice … Nekatere vrste zelo težko mirujejo dovolj, da lahko opravimo kvaliteten pregled, zato bo veterinar morda predlagal pregled v sedaciji. Na ta način lahko tudi preverimo celostno stanje ustne votline, si podrobneje ogledamo oči, sluhovode, stopala …, sploh pri manjših pticah in glodavcih. Veterinar bo lahko na podlagi rezultatov kliničnega pregleda predlagal dodatno diagnostiko, kot je ultrazvok, rentgen, odvzem krvi in preiskava krvnih parametrov, pregled urina, preiskava CT, citološka preiskava, mikrobiološka diagnostika … Na podlagi izvidov namreč lažje postavimo pravilno diagnozo in posledično določimo primerno terapijo.
Ker pa je preventiva vedno boljša kot kurativa, svetujem, da svoje ljubljenčke vsaj 1x letno peljete na kontrolni pregled, pri starejših živalih in živalih s sistemskimi obolenji pa je kontrolni pregled zaželen vsaj 2x na leto. S seboj ne pozabite vzeti vzorca blata, da ga bo veterinar lahko pogledal na prisotnost parazitov.